Arhitektura kot sopotnica v zeleno prihodnost
21. maj 2022
DELO – Saša Bojc
Letošnja tema že trinajstega festivala Odprte hiše Slovenije je arhitektura v novi realnosti, z njo pa želijo spodbuditi dialog o vlogi in pomenu arhitekture v času velikih družbenih in okoljskih sprememb. Kot poudarja Lenka Kavčič, direktorica festivala, so Odprte hiše Slovenije neke vrste lakmusov papir arhitekturne produkcije in razvoja stroke, ki ga lahko vsako leto opažamo tudi skozi festivalski program.
»Izkušnje epidemije in vojne na pragu Evrope so močno posegle v vse pore našega življenja. Spoznali smo svojo ranljivost in v spremenjenih okoliščinah ugotovili, da potrebujemo ne vrnitev nazaj, ampak ponoven premislek in najširši konsenz, kako naprej,« je prepričana. Popisali smo zgodbe nekaterih projektov, ki jih izpostavlja tudi letošnja strokovna žirija. Ta je med prijavljenimi projekti izbrala več kot 13 kulturnozgodovinskih stavb in prenov, 12 vzgojno-izobraževalnih, sedem turističnih, tri poslovne stavbe in en športni objekt.
(…)
Poslovni prostori,
naročnik AquafilSLO,
Tria Studio, 2019
Z nadgradnjo tovarniške hale so v podjetju AquafilSLO pridobili prijetne, svetle in odprte delovne prostore, ki se povezujejo z obstoječimi v sosednji stavbi. FOTO. Tria Studio
Za naročnika AquafilSLO, enega največjih izdelovalcev sintetičnih vlaken v Evropi s sedežem v severni Italiji, je trajnost proizvodnih procesov in izdelkov že več kot desetletje strateška usmeritev njihovega poslovanja in te vrednote so jih vodile tudi pri izbiri rešitev za nove pisarniške prostore.
Kot razkriva arhitekt Jernej Hočevar, član Tria Studia, ki s podjetjem sodeluje že nekaj let in za katero so izvedli tudi novo vratarnico in novo razporeditev pisarniških prostorov, je bila tokratna naloga usmerjena v zasnovo novih pisarn, direktor Denis Jahič pa si je zanje želel predvsem uporabo lesa. Prostor za nove pisarne do 30 zaposlenih so našli kar na opuščeni tovarniški stavbi in les se je ponujal kot edina rešitev tudi zaradi svoje lahkosti; konstrukcije tovarniške hale namreč niso mogli preveč obremeniti.
»Čeprav smo načrtovali dvakrat več pisarn oziroma dva niza treh diagonalno povezanih kubusov, smo za zdaj uresničili le enega. Postavili smo jih montažno, iz križno lepljenih plošč, ki svojo naravo razkrivajo tudi v notranjosti. Skoraj vse stene so tako vidno lesene in tudi oddajajo značilen vonj po smrekovem lesu. Kot talne obloge pa smo uporabili tiste, ki jih iz recikliranih umetnih vlaken, proizvedenih v njihovi tovarni, izdeluje njihov kooperant,« je nekaj posebnosti izpostavil sogovornik. Dodaja, da se ekološkost kaže tudi v tem, da prostore ogrevajo in hladijo s pomočjo odpadne industrijske vode.
