Velik potencial nagrajenih študijskih del iz trajnostne kemije
Ljubljana, 11. november 2022 – V družbi AquafilSLO smo v skladu s strategijo družbene odgovornosti podjetja letos prvič nagradili najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije, ki so izkazala strokovno in praktično dodano vrednost za kemijsko industrijo. Vse tri nagrajence smo gostili na sedežu podjetja AquafilSLO v Ljubljani, kjer so nam predstavili ključne ugotovitve iz svojih nalog. Govorili smo o možnostih za nadaljnje sodelovanje, saj so nekatere od proučevanih tehnologij iz zaključnih del nakazale velik potencial. Ogledali so si tudi proizvodnjo AquafilSLO in tako iz prve roke izvedeli, kako poteka depolimerizacija odpadkov najlona 6 in proizvodnja ECONYL®.
Denis Jahić, generalni direktor družbe AquafilSLO, je ob tem dejal: »Aquafil je vodilno svetovno podjetje na področju trajnostne kemije in prav je, da lokalno podpiramo študente diplomante, magistre, doktorante za njihova dela na trajnostnem področju. Zelo sem zadovoljen, da je bil že prvič odziv na razpis za najboljša študijska dela tako dober. To je dokaz, da na univerzah znanje je, manjka pa prenos v industrijo. Program bomo podpirali tudi v prihodnje, nameravamo ga še nadgrajevati.«
Kako pretvarjati CO2 v kemikalije z dodano vrednostjo
Nagrado za najboljše diplomsko delo z naslovom Fotokatalitska redukcija CO2 pri reverzni reakciji vodnega plina pod mentorstvom prof. dr. Mirana Gaberščka je dobil Martin Ciringer. Delo obravnava inovativno tehnologijo za pretvorbo enega glavnih toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida, v kemikalije z dodano vrednostjo.
»Ko sem se lotil te teme v drugem letniku tekom prakse na Kemijskem inštitutu pri dr. Petru Djinoviću, me je predvsem zanimalo, kako pretvoriti CO2. Posledično je šla tudi moja diplomska naloga v to smer,« je povedal Martin Ciringer in dodal, da si želi pridobiti in še poglobiti znanje na področju modeliranja, da bi znižali eksperimentalna vlaganja in čim več razreševali s pomočjo računalnika.
Avtomatizacija analiz strukture katalizatorjev
Za najboljše magistrsko delo je bila nagrajena Ana Rebeka Kamšek za delo z naslovom Algoritmi za obdelavo slik elektronske mikroskopije pri atomski ločljivosti pod mentorskim vodstvom prof. dr. Gorana Dražića in somentorstvom doc. dr. Simona Čoparja. Delo obravnava avtomatizacijo analiz strukture katalizatorjev, ki lahko pripomore k razvoju izboljšav tega kritičnega dela opreme vodikove tehnologije.
»Zanimali so me mikroskopija, programiranje in materiali za nizkoogljične tehnologije, tako je bila obdelava slik logičen korak, kjer lahko združim vse to. Zdaj delam doktorat na podobno temo, kjer se ukvarjam z materiali za vodikove tehnologije. Tudi v prihodnosti si želim delati na področju nizkoogljičnih tehnologij,« je o izboru teme za magistrsko delo povedala Ana Rebeka Kamšek.
O razlogih za prijavo na razpis za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije pa je dejala: »Na razpis sem se prijavila, ker se mi je to zdelo dobra priložnost za promocijo bolj trajnostnih magistrskih in drugih zaključnih del. Tako motiviramo tudi druge študente, da lahko dobijo malo prepoznavnosti in hkrati naredijo nekaj, kar koristi skupnosti.«
Raziskava postopkov za razgradnjo plastike
Dr. Maja Čolnik je dobila nagrado za doktorsko delo z naslovom Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike pod mentorskim vodstvom prof. dr. Mojce Škerget. V njem obravnava kemijsko razgradnjo najbolj razširjenih plastičnih odpadkov (PET, PE, PP in PVC) in pretvorbo v tržno zanimive produkte, ki bi jih lahko ponovno uporabili v različnih industrijskih panogah.
»Problem odpadkov in vse večja onesnaženost sta bila moje glavno vodilo za temo doktorskega dela. Hkrati pa tehnologija, ki jo obravnavam, kaže v dobri smeri, ker se odpadki v nadkritični vodi lahko dobro raztopijo in se pretvorijo v bazne kemikalije, monomere, goriva ipd. Torej, ključni namen moje naloge je preveriti, kako zmanjšati količino odpadkov z metodo nadkritične vode,« razloži dr. Maja Čolnik. Doda tudi, da nagrade ni pričakovala in da se bo še naprej posvečala raziskovanju možnosti za razgradnjo plastike.
Foto: Jure Makovec/Časnik Finance
