16.09.2020
Ribiške mreže, tihi ubijalci oceanov, kot novi prodajni izdelki
Iz morja v morje: trajnostni izdelki iz recikliranih ribiških mrež
Ribiške mreže, ki jih v oceanih odvržejo ribiči, plavajo v morju kot pasti za več kot 100.000 živali, ki letno poginejo v njih. Mreže se da odstraniti in predelati. V Sloveniji so vidnejši italijansko podjetje AquafilSLO, Skaza in oblikovalka kopalk.
600 dolgih let traja razgradnja ribiških mrež, ki jih že dolgo ne izdelujejo iz bombažnih ali konopljinih vlaken, kaj šele iz vrbe, kot priča najstarejši najdeni primerek. Sodobne sintetične ribiške mreže so močne in neuničljive po zaslugi umetnih poliamidov (nit iz najlona) pa tudi organskih poliamidov, kot sta volnena ali svilena nit, seveda pa so tudi finančno dostopnejše.
Mreže končajo v glavnem v morju iz precej razumljivih razlogov: odvržejo jih divji ribiči ali ribiči, ki nimajo denarja za njihovo pravilno odstranitev po odsluženi uporabi oziroma imajo ladjo prepolno ulova; tu je še naravni razlog, ko se vlečne mreže zapletejo v koralne grebene ali ob morsko dno. Seveda pa niso zanemarljive ladijske nesreče, kot je bila nedavna v Vzhodnokitajskem morju, kjer je utonilo skoraj šest tisoč glav goveda, od 43-članske posadke pa sta preživela le dva.
